Menstruacija: ura življenja

Večina žensk med puberteto in menopavzo menstruacijo dobi enkrat mesečno.

Ta ritmični menstrualni in hormonski ciklus traja približno 28 dni in je razdeljen na dve fazi, med katerima je ovulacija. Folikularna faza traja od prvega dne menstruacije do ovulacije, druga pa je lutealna faza in traja od ovulacije do menstruacije (ali nosečnosti, če je jajčece oplojeno). Z menstruacijo se ciklus zaključi. Ker se to dogaja skoraj polovico tvojega življenja, je dobro poznati te cikluse, da veš, ali vse poteka tako, kot mora.

Menstruacija se pojavi enkrat mesečno. Med vsakim ciklusom se maternična sluznica (endometrij) odebeli zaradi hormonov, ki jih izločajo jajčniki. Če ne pride do zanositve, se zgornji sloj maternične sluznice odlušči. Celice sluznice skupaj s sluzjo zapustijo telo v obliki krvavitve skozi nožnico, znane tudi kot menstruacija.

Menstruacija se razlikuje od ženske do ženske. V povprečju traja 3 do 7 dni. Čeprav se običajno ponavlja vsakih 28 dni, se lahko pojavi tudi na 20 do 45 dni. Vsaka ženska je edinstvena, tako kot njena menstruacija. Menstruacija pomeni tako konec kot tudi začetek novega reproduktivnega ciklusa, kar se ponavlja od pubertete do menopavze.

Ti dve majhni ovalni žlezi ležita na obeh straneh maternice in imata dvojno nalogo. Prva naloga je, da izmenično na 28 dni proizvedeta zrelo jajčno celico. Druga naloga pa je izločanje ženskih spolnih hormonov – estrogena in progesterona, ki sta nujna za nemoteno delovanje razmnoževalnega sistema.

Prvi del menstrualnega ciklusa, t. i. folikularna faza, se nanaša na obdobje, preden se oocit razvije v jajčno celico. Ta faza se začne z menstruacijo in končna z ovulacijo. V tem času jajčnik izloča več estrogena, ki vpliva na debelitev maternične sluznice. Povečano izločanje estrogena da signal možganom, ki potem prevzamejo vodilno vlogo.

Hipotalamus proizvaja gonadotropin sproščujoči hormon. Ta spodbuja hipofizo, da začne s proizvodnjo dveh drugih hormonov, ki po krvi potujeta do jajčnikov. FSH oziroma folikel stimulirajoči hormon spodbuja rast 5 do 20 foliklov, ki vsebujejo nezrele jajčne celice. Ti folikli rastejo pod površino jajčnikov. Običajno le enemu foliklu uspe proizvesti zrelo jajčece, preostali folikli pa odmrejo. FSH je povezan z LH oziroma luteinizirajočim hormonom, ki ima odločilno vlogo: ko doseže svoj vrh, sproži ovulacijo.

Vsaka ženska ima zalogo oocit, ki so nastale, ko je bila še zarodek v maternici. Ženska ima torej določeno in omejeno število celic. Za ženske, ki razmišljajo o umetni oploditvi, je ocenjevanje ovarijske rezerve prvi korak. Ginekolog s to oceno ugotovi sposobnost jajčnikov za proizvodnjo kakovostnih oocitov, ki so pogoj za uspešno oploditev in vitro.

Med ovulacijo se folikel v jajčniku razpoči in sprosti zrelo jajčno celico. Do ovulacije pride vsakič na drug datum, zato jo je težko točno napovedati. Ko se jajčna celica sprosti, ima 12 do 24 ur časa, da jo spermij oplodi.

Ko se jajčna celica sprosti iz jajčnika, se pomakne v jajcevod, ki povezuje jajčnike z maternico. Na steni jajcevoda so majhne resice, ki jajčni celici pomagajo priti na cilj.

Na svoji poti lahko jajčna celica sreča spermije. V tem času počen folikel ostane na površini jajčnika. Spremeni se v rumeno telesce in začne proizvajati progesteron in manjše količine estrogena. Delovanje teh dveh hormonov prispeva k odebelitvi sluznice maternice. Če do oploditve pride, se zarodek ugnezdi, rumeno telesce pa nadaljuje z izločanjem visokih ravni progesterona, ki zarodek zadrži v zarodkovi ovojnici. Ta ovojnica se kasneje razvije v posteljico in začne sproščati hormon hCG (humani  horionski gonadotropin). Prisotnost hCG v urinu ugotavljamo s testom nosečnosti. Če se jajčece ne ugnezdi, do nosečnosti ne pride, raven progesterona pa pade,. To povzroči luščenje odebeljene maternične sluznice. To te vrne na začetek ciklusa in zopet dobiš menstruacijo.

Dobro je vedeti:
Sluznica maternice se od začetka do konca menstrualnega ciklusa odebeli za 10-krat; to je z debeline 0,5 mm na 5 mm v 28 dneh (če ne zanosiš).